Svetovni dan duševnega zdravja – 10. oktober
Vsako leto 10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja in letošnje geslo se glasi: “DOSTOJANSTVO V DUŠEVNEM ZDRAVJU: PSIHOLOŠKA PRVA POMOČ ZA VSE”.
Težave v duševnem zdravju ne izbirajo. Lahko jih ima kdorkoli, ne glede na starost. Sodoben in hiter tempo življenja pa poleg življenjskih situacij, ki se nekemu posamezniku vrstijo, samo še prispeva k temu, da se simptomi duševne stiske stopnjujejo.
Svetovna federacija za duševno zdravje in Svetovna zdravstvena organizacija želita z njim prispevati k temu, da bi bila psihološka prva pomoč na razpolago vsem, in sicer ne samo v primeru smrtne nevarnosti, naravnih nesreč, krize ali izrednih razmer, ampak tudi v primeru hujše duševne stiske. Glede na raziskave bo eden od treh Evropejcev predvidoma enkrat v življenju izkusil težave v duševnem zdravju, toda večina v sedanjih razmerah ne bo deležna hitre in učinkovite prve pomoči v primeru hude stiske. (povzeto na spletnem portalu NIJZ)
V svetu bodo na različne načine obeležili svetovni dan duševnega zdravja. V Angliji so na primer začeli s kampanjo Vzemi si 10 minut časa za pogovor (Take 10 Together) s prijateljem, družinskim članom, sodelavcem, sošolcem o njegovem duševnem zdravju. Pogovor o počutju, duševnem zdravju in boleznih lahko pomaga vsem, da se razbremenijo, se počutijo slišane in morda najdejo nove rešitve za svoje težave. Gre za pobudo, da si vsak vzame vsaj 10 minut časa za pogovor z nekom od svojih bližnjih. Raziskave namreč kažejo, da večina ljudi – tako tistih, ki imajo težave v duševnem zdravju, kot tudi tistih, ki jih nimajo – zaradi stigme, strahov in nezaupanja o svojih duševnih težavah težko spregovori. (povzeto na spletnem portalu NIJZ)
V Sloveniji letos v fokusu prve psihološke pomoči posebno pozornost namenjamo anksioznim motnjam in pogovorom o njih, saj so med najbolj pogostimi duševnimi motnjami, ki v zadnjih letih še naraščajo, po drugi strani pa so slabo prepoznavne.
Deset opozorilnih znakov, ki lahko naznanjajo težave v duševnem zdravju pri sočloveku
- Žalost in umaknjenost v zadnjih nekaj tednih.
- Resni nameni za samopoškodbe ali samomor ali načrtovanje samomora oz. samopoškodovanja.
- Resna tvegana vedenja ali nekontrolirana vedenja.
- Nenaden pojav intenzivnega strahu brez nekega jasnega razloga.
- Nenadna izguba ali pridobitev telesne teže in izguba ali povečanje apetita.
- Oseba vidi, sliši ali verjame v stvari, ki jih ni.
- Ponavljajoče se pitje alkohola ali zloraba drugih psihoaktivnih substanc.
- Velike osebnostne spremembe ali spremembe v vedenju, čustvovanju in spalnih navadah.
- Težave s pozornostjo oz. koncentracijo.
- Pretirana skrb in tesnoba, ki ovira vsakodnevno funkcioniranje.
Več o duševnem zdravju in anksioznih motnjah si lahko preberete na spletnem portalu NIJZ.